Čeprav je Slovenija s stopnjo tveganja revščine (še) pod povprečjem EU, pa je skrb vzbujajoča njena hitra rast. Največ revnih je med starejšimi, nižje izobraženimi, samozaposlenimi in najemniki stanovanj.
Medtem ko je bila v EU stopnja tveganja revščine lani enaka kot leta 2021, je pri nas v tem obdobju zrasla za kar 2,6 odstotne točke oziroma za 55.000 ljudi.
V Karitasu sta v letu 2025 pomoč v hrani prejemala 86.202 človeka, v sklopu materialne pomoči pa je bilo razdeljenih 3290 ton hrane. Kot pravijo, se je višina finančne pomoči v hrani in obliki plačila položnic v desetih letih podvojila.
V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da povpraševanje po humanitarni pomoči že več let vztrajno raste, pri čemer opažajo, da postaja vse izrazitejši problem prehranska negotovost. »V preteklosti je bila pomoč s prehranskimi paketi le ena od oblik podpore, s katero smo družinam pomagali premostiti socialne ali finančne stiske. Danes se vse pogosteje srečujemo z družinami, ki kljub skrbnemu ravnanju z denarjem in rednemu plačevanju obveznosti nimajo dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebščine,« je povedala Tina Plevnik, koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji.